Sončna elektrarna + baterija
Zanesljiva energija, ko jo potrebuje tudi skupnost.
Vaša energija, vaša pravila
Kaj pomeni, kako deluje, kakšne so subvencije in kakšen je postopek?
Skupnostna samooskrba je slovenski energetski model, ki omogoča, da več odjemalcev deli proizvodnjo ene skupne sončne elektrarne, pri čemer vsak prejme sorazmerni del proizvedene energije glede na svoj lastni vložek ali dogovorjeni delež. Namenjena je predvsem večstanovanjskim stavbam, lokalnim skupnostim in podjetjem, ki nimajo možnosti postavitve lastne elektrarne na strehi.
Model omogoča bistveno večjo vključitev obnovljivih virov v urbana okolja in močno povečuje energetsko neodvisnost skupnosti.
Kaj je skupnostna samooskrba?
Gre za sistem, v katerem:
je sončna elektrarna postavljena na eni lokaciji,
je lastniška ali pogodbeno določena med več uporabniki,
se proizvedena energija virtualno deli med vse priključene člane,
vsak odjemalec prejme svoj delež proizvodnje ne glede na to, kje se elektrarna fizično nahaja.
Pomembno:
⚡ Elektrika fizično ne teče do posameznih stanovanj – razdelitev poteka virtualno preko merilnega sistema elektro operaterja.
Kje je skupnostna samooskrba najbolj smiselna?
večstanovanjske stavbe (blok, vila blok)
stanovanjske soseske (več hiš skupaj)
podjetniški objekti z več najemniki
lokalne skupnosti (občinski ali vaški projekti)
objekti, kjer je streha premajhna za individualno elektrarno
primeri, kjer posameznik nima lastništva nad streho (npr. najemnik)
Prednosti skupnostne samooskrbe
✔ Za stanovalce
ni potrebe po lastni strehi
ni individualnega vzdrževanja
ni individualnih investicij v celoten sistem
delitev stroškov med več uporabnikov
stabilna in predvidljiva cena elektrike
hitrejše soglasje (skupni projekt)
✔ Za stavbo ali skupnost
povečan energetski razred
manjši ogljični odtis
dvig vrednosti nepremičnine
enoten vzdrževalni sistem
Kako poteka postopek vzpostavitve skupnostne samooskrbe?
1. Ustanovitev energetske skupnosti ali dogovor lastnikov
oblikuje se skupina odjemalcev (etažni lastniki, prebivalci soseske…)
določi se delež vsakemu članu (kWh ali %)
2. Pridobitev tehničnih podatkov
analiza primernosti strehe ali zemljišča
določitev optimalne velikosti elektrarne
preverjanje priključne moči
3. Priprava projektne dokumentacije
električni načrt
statični izračuni (pri montaži na streho)
načrt razdelitve proizvodnje med člane
finančni model in dolgoročne projekcije
4. Oddaja vloge za soglasje za priklop (na distribucijo)
Elektrarne v skupnostni samooskrbi imajo enak postopek kot klasične, vendar dodajo še:
seznam sodelujočih odjemalcev
razdelilnik deležev električne energije
pogodbeno ureditev med lastniki
5. Izdaja soglasja in izgradnja elektrarne
Po potrditvi elektro distributerja sledi:
montaža nosilne konstrukcije
montaža panelov
priklop razsmernikov
izvedba zaščit
priprava dokumentacije za priklop
6. Aktivacija skupnostne samooskrbe
prijava vseh odjemnih mest v sistem
konfiguracija deležev (npr. 15 % na stanovanje)
vklop virtualnega net meteringa / energetskega deljenja
7. Obratovanje, nadzor in delitev elektrike
Ključno je:
mesečna razdelitev proizvodnje
dostop vseh članov do monitoring platforme
pregled delovanja in letni pregledi
Kolikšne so subvencije za skupnostno samooskrbo v 2025?
V skupnostni samooskrbi je subvencioniranje nekoliko drugačno kot pri individualnih elektrarnah.
Subvencija znaša 350 € / kW moči elektrarne.
(Ta znesek ne vključuje baterij – baterije imajo ločen program.)
Primer:
Če skupnost postavi 50 kW elektrarno:
subvencija = 50 × 350 € = 17.500 €
Subvencijo običajno prejme:
lastnik elektrarne
ali upravnik / skupnost (delitev po deležih)
Subvencijo lahko uveljavlja:
večstanovanjska stavba
energetska skupnost
pravna oseba, ki zagotavlja skupnostno rabo
Subvencija baterij pri skupnostni samooskrbi:
- ➡️ 275 €/kWh kapacitete baterije
- ➡️ do 40 % upravičenih stroškov investicije
- ➡️ do omejitve 2 kWh baterije na 1 kW solarne moči in največ 27,2 kWh na priključno mesto
- ➡️ Subvencija velja za fizične osebe in skupnosti, ki vlagajo v samooskrbne sisteme z električno energijo.
Kako se deli električna energija med člane?
Obstajata dva modela:
A) Fiksni deleži (najpogostejši)
Npr. stanovanje A prejme 12 %, stanovanje B 5 %, stanovanje C 18 %…
Ti deleži se določijo:
po velikosti stanovanja
po individualnem vložku
po porabi
ali po dogovoru
B) Dinamična delitev (napredne skupnosti)
Deleži se mesečno prilagajajo glede na porabo ali potrebe.
Ali lahko posameznik kadarkoli izstopi iz skupnosti?
Da. Sistem dopušča:
spremembe deležev,
izstop,
vstop novih članov.
V praksi to ureja:
skupnostni dogovor,
pogodba med člani.
Ali je skupnostna samooskrba cenejša od individualne?
DA – v večini primerov.
Razlogi:
večji sistem = nižja cena na kW
skupni stroški montaže
nižji stroški dokumentacije
subvencija se deli proporcionalno
izkoristki večjih elektrarn so boljši
Pri običajnih projektih je cena tudi 15–30 % nižja kot pri individualnih hišnih elektrarnah.
Zakaj je skupnostna samooskrba prihodnost energetike v Sloveniji?
🔋 povečuje energetsko neodvisnost sosesk in mest
🏢 omogoča sončne elektrarne tam, kjer posamezniki nimajo strehe
💰 znižuje stroške energije za vse člane
🌍 zmanjšuje obremenitev omrežja
📈 dviguje vrednost nepremičnin
🏡 spodbuja lokalno energetsko skupnost in trajnostni razvoj
Solven Energija – partner za pripravo projekta skupnostne samooskrbe
Pri nas uredimo celoten postopek na ključ:
analiziramo objekt in pripravimo energetski model
izdelamo projektno dokumentacijo
oddamo vlogo za soglasje
izvedemo montažo in zaščite
aktiviramo skupnostno samooskrbo
izvajamo nadzor in vzdrževanje
uredimo celoten proces pridobitve subvencije
Imamo izkušnje pri skupnostnih elektrarnah za:
večstanovanjske stavbe
industrijske objekte
občine
energetske soseske
Želite, da pripravim še informativni izračun za konkretni primer ali večstanovanjski objekt?